Enaintrideseti a člen Zakona o davčnem postopku je tisti, ki določa vse potrebno o uporabi vezane knjige računov. Natančneje pa vsebino, obliko in način, na katerega se potrjuje omenjene knjige, določa v Pravilniku, ki je bil leta 2015 objavljen v Uradnem listu.
Zakon pravi, da vezana knjiga računov pride v poštev pri vsakomur, ki posluje z gotovino, a nima ustrezne elektronske naprave (tako imenovane davčne blagajne, ki se poveže z internetom in na FURS avtomatično posreduje vse potrebne podatke in dokaze, da je bil račun resnično davčno potrjen) ter poleg naštetega tudi vodi poslovne knjige in evidence.
Tako imenovano vezano knjigo računov lahko podjetnik pridobi povsem enostavno: na voljo so v prosti prodaji v knjigarnah ipd.. A pred prvo uporabo jo je treba potrditi na davčnem uradu. Šele nato lahko podjetnik prične z izdajanjem računov in prejemanjem gotovine. Toda previdno: pod gotovino štejemo tako kovance kot tudi bankovce, kreditne ali plačilne kartice, čeke in še marsikaj. V kolikor poslujete zgolj tako, da vam denar nakazujejo na TRR, pa ne potrebujete niti davčne blagajne niti ni potrebna vezana knjiga računov. V primeru, da uporabljate davčno blagajno, pa vam je zmanjkalo interneta ali elektrike, boste morali uporabiti vezano knjigo računov.
Trenutno lahko še izbiramo med vezano knjigo računov ter davčnimi blagajnami
V okviru prehodnega obdobja, ki bo potekal še do konca leta 2017, lahko podjetniki, ki poslujejo z gotovino, še izbirajo, ali se bodo odločili za davčne blagajne ali pa vezane knjige računov. Po tem obdobju pa bodo obvezne prve, medtem ko slednje ne bodo več dovoljene. Pred tem so bili v veljavi parafinski blokci, a so z letom 2015 postali nedovoljeni.
Treba je hraniti tako izvirne podatke kot tudi vse spremembe
Vsi podatki, ki so bili zapisani v vezane knjige računov, morajo biti ohranjeni vsaj deset let. Enako velja tudi za spremembe, ki so se zgodile naknadno – tudi te morajo biti hranjene deset let od tedaj, ko je bil v knjigi izdan zadnji račun.