Nazadnje posodobljeno: 4. oktober 2018
V nadaljevanju si preberite vse, kar morate vedeti o normirancih.
Davčna osnova, od katere se plačuje davek (davek na dohodek iz dejavnosti pri s.p. oziroma davek od dohodka pravnih oseb pri d.o.o.) se izračuna po formuli prihodki – odhodki. Odhodke v podjetju, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov, predstavljajo vsi stroški, potrebni za opravljanje dejavnosti (od najema poslovnih prostorov, elektrike, interneta, telefona do potnih stroškov in poslovnih kosil), medtem ko normiranec takšnih stroškov ne uveljavlja, saj so avtomatično priznani v višini 80 % vseh prihodkov, vključujoč prispevke za socialno varnost. Tako je davčna osnova pri normirancih dejansko enaka 20% prihodkov normiranca.
Normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov, ki so ugotovljeni na podlagi davčne zakonodaje in ki vključujejo tudi prispevke za socialno varnost.
Davčna osnova je enaka 20% prihodkov.
Davčna stopnja je 20 % (135a. člen Zakona o dohodnini).
Davek torej znaša 4 % vseh prihodkov (20% x 20%).
Ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki je namenjena manjšim gospodarskim družbam, t. i. mikro družbam, ne glede na njihovo statusno obliko (s.p., d.o.o., itd), saj njihovi prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v preteklem davčnem letu ne presegajo 50.000 evrov. Omejitev znaša 100.000 evrov, če so zavezanci oziroma pri njih zaposlene osebe zavarovane za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. Ob začetku opravljanja dejavnosti se pri prvi priglasitvi normiranih odhodkov te omejitve ne upoštevajo, razen v zakonsko predpisanih izjemah. Zavezanci lahko na podlagi priglasitve davčno osnovo na tak način ugotavljajo, dokler povprečje njihovih prihodkov iz dejavnosti, v dveh zaporednih predhodnih letih ne presega 150.000 evrov , oziroma dokler v davčnem obračunu ne obvestijo davčnega organa, da želijo izstopiti iz tega načina ugotavljanja davčne osnove.
Razlika med normiranimi odhodki in normiranimi stroški
Normirane odhodke je potrebno ločiti od normiranih stroškov. Slednji se upoštevajo npr. pri študentski napotnici, avtorskem honorarju itd., v določenem odstotku ne glede na to, ali so stroški dejansko nastali ali ne.
Kako postati normiranec?
Zavezanec, ki želi postati normiranec, mora to priglasiti FURS-u najkasneje v 8 dneh po registraciji dejavnosti (odprtju podjetja) oziroma, če že ima odprto podjetje, do konca meseca marca oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pod pogojem, da izpolnjuje prihodkovne pogoje.
Normiranec lahko kadarkoli prekliče zgoraj omenjeno priglasitev. V primeru prekoračitve prihodkovnega pogoja, pa zavezanec avtomatično preneha biti normiranec in svojo davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov.
Normiranci ne morejo znižati davčne osnove z davčnimi olajšavami
Normiranci ne morejo upoštevati davčnih olajšav. Tako ne morejo upoštevati olajšav za osnovna sredstva, niti preteklih davčnih izgub in prenosa neizkoriščenih olajšav iz preteklih let.
Vodenje evidenc
Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v 3. členu določa, da lahko normiranci vodijo le evidenco knjigovodskih listin (oziroma evidenco izdanih računov) in evidenco osnovnih sredstev (register osnovnih sredstev).
73. člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da normirancem ni potrebno predložiti letnih poročil za javno objavo preko AJPES-a, prav tako jim ni potrebno pošiljati podatkov iz letnih poročil o njihovem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za potrebe državne statistike in davčne namene.
Normiranci, ki so zavezanci za DDV, morajo voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV, npr. knjigo prejetih in izdanih računov.
Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebno predpisi s področja njihove dejavnosti.
Obveznost predložitve davčnega obračuna
Normiranci so, na podlagi 51. člena Zakona o davčnem postopku, obvezni predložiti davčni obračun, ne glede na višino davčne obveznosti oziroma davčne terjatve. Roka za oddajo davčnega obračuna je 31. marec.
Akontacija davka
Normirancem davka ni potrebno plačati v enkratnem znesku. Davek se plačuje sproti, z akontacijo. Akontacijo normiranci plačujejo v mesečnih (če znesek akontacije presega 400 evrov) ali trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 evrov). Obroki akontacije morajo biti poravnani do 10. v mesecu za prejšnji mesec.
S primerjalnim izračunom lahko preverite razliko med normiranimi in dejanskimi stroški.