Spremembe davčnih zakonov – razbremenitev zaposlenih in povečanje konkurenčnosti?

Konec preteklega meseca so bile sprejete novele štirih davčnih zakonov, s katerimi bo vlada vplivala na prestrukturiranje davčnega sistema. Pri tem je poglavitna novela zakona o dohodnini, katere cilj je v izboljšanju konkurenčnosti Slovenije v mednarodnem prostoru, ustvarjanju novih delovnih mest in dodane vrednosti ob pridobivanju znanja, ki ga zaposleni prinesejo iz tujine.

Zaposleni, napoteni v tujino, olajšave za študente in božičnica

Spremembe bodo med drugim vplivale na davčno razbremenitev tistih zaposlenih v slovenskih podjetjih, ki so bili na delo napoteni v tujino. Pri njih se bo tako znižala davčna osnova, 20 % od bruto dohodka. Navedena razbremenitev bo omejena na 1.000 evrov na mesec.

Spremembe se bodo odražale tudi v zvišanju posebnih osebnih olajšav za študente ter v oprostitvi plačila dohodnine na božičnico oziroma trinajsto plačo do višine povprečne slovenske plače. Tako bodo tisti, ki prejemajo božičnico oziroma 13. plačo, že letos na ta račun dobili večje prihodke.

Povezane osebe in spremembe za normirance

Novost se obeta tudi na področju prihodkov povezanih oseb; ti se bodo po novem seštevali. Nekateri posamezniki namreč ustanovijo več podjetij, prihodki vsakega od njih so nižji in vsako od njih izpolnjuje pogoje za v sistem. Z uvedbo te spremembe naj bi se preprečilo zlorabe na navedenem področju.

Na področju normirancev bodo spremembe sledeče. Če bo posameznik posloval na način normiranih odhodkov, pri tem pa bo v dveh zaporednih letih presegel mejo 300.000 € prihodkov, ne bo več mogel poslovati po tem principu, ampak bo moral preklopiti na navadni način beleženja odhodkov. Višina normiranih odhodkov se bo hkrati omejila preko absolutnega zneska 40.000 € oziroma 80.000 €, če je pri podjetju zaposlena in obvezno zavarovana vsaj ena oseba.

Kljub temu, da je bilo vmes predvideno drugače, ostaja delež prihodkov normiranev, ki se beležijo kot normirani odhodki, enak – 80 %. Tako davčna osnova še naprej predstavlja 20 % prihodkov. Od tega deleža se odvede 4 % davka.

Različna mnenja glede predvidenih sprememb

Državni zbor sicer ni enoten glede tega, da gre za pozitivne spremembe. Nekateri predstavniki pravijo, da so spremembe preveč pomanjkljive, da prinašajo premalo koristi, drugi pa, da delajo škodo določenim skupinam ljudem, ki sicer delajo pošteno.