Pri ustanavljanju podjetja je potrebno misliti na marsikaj. Stvari je potrebno pred ustanovitvijo razčistiti do potankosti, da kasneje ne prihaja do zmede ali pa do kakšnih nepredvidenih situacij. Ko na primer ustanavljamo s. p., se moramo odločiti ali za navadni s. p. ali pa za normirani s. p. Med tema oblikama je namreč, kar nekaj bistvenih razlik, ki so kar specifične narave.
Normiranec – osnova se mu ugotavlja na drugačen način
Pri normiranem s. p. se namreč davčna osnova ugotavlja na način, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 % normiranih odhodkov. Za navadni s. p. pa je značilno, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri sledenjem je davčno osnovo možno zniževati, in sicer z uveljavljanjem olajšav. Normiranec pa tega ne more početi.
Normiranec nujno ne potrebuje računovodstva in njegovih storitev
Prav tako je za to obliko s. p. značilno, da mu ni treba imeti računovodstva ter vseh storitev, ki so z njim povezane. V veliki meri pa računovodstvo vendarle večina od njih ima, saj se zavedajo, kaj vse lahko pripomore tovrstna storitev.
Normiranec, ki je zavezanec DDV
Pomemben je tudi podatek, da mora tovrstni podjetnik voditi evidence, ki jih potrebuje pri obračunavanju DDV. V to se šteje predvsem knjiga prejetih in izdanih računov ter druge podobne evidence. Gostinci na primer morajo voditi še druge evidence, če je to določeno oziroma predpisano za njihove dejavnosti, ki jih ponujajo na trgu.
Medtem ko je navadni s. p. obdavčen po dohodninski lestvici, pa je normiranec obdavčen s končnim cedularnim davkom, ki je 20 %.
Ko se ugotavlja odločitev o davčni osnovi, pa moramo biti pozorni še na dejstvo, ali ima določeni podjetnik polni s. p. ali pa popoldanski s. p. Potrebno je še dodati, da razlika v obdavčitvi za naslednje leto vpliva na višino prispevkov zaradi določitve drugačne zavarovalne vsote.
Pred odločitvijo je potrebno upoštevati marsikaj
Ko se podjetniki na začetku svoje poti odločajo, ali bodo imeli navadni s. p. ali pa normirani s. p., morajo upoštevati kar nekaj pomembnih dejstev. V prvi vrsti gre pri tem tudi za višino letnih prihodkov. Pri nizkih letnih prihodkih se jim ravno zaradi možnosti uveljavljanja olajšave ne splača biti normiranec. V nadaljevanju se ozirajo tudi na razmerje med prihodki in odhodki. Če je razmerje manjše, potem se bolj splača imeti navaden s. p., in sicer zaradi načina ugotavljanja davčne osnove.
Dodaj odgovor