Normiranec je tisti davčni zavezanec, pri katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem realnih prihodkov in normiranih odhodkov. To pomeni, da se predpostavlja, da odhodki predstavljajo 80 % dejanskih prihodkov. Gre za poenostavljen način vodenja prihodkov in odhodkov.
Kdo je lahko normiranec?
Za tak način ugotavljanja davčne osnove se lahko odloči davčni zavezanec, katerega prihodki iz dejavnosti v lanskem letu niso presegali vrednosti 50.000 €. Če je prišlo do preseganja te vrednosti, potem mora samostojni podjetnik voditi poslovne dogodke po navadnem sistemu. Način, na katerega bo samostojni podjetnik ugotavljal davčno osnovo, mora sporočiti najkasneje do konca meseca marca za tekoče leto. Tekom leta se to ne sme spreminjati.
Prednosti in slabosti normirancev
Velika prednost pri takem načinu ugotavljanja davčne osnove je seveda v tem, da ni potrebno voditi evidence o nastalih odhodkih, saj so ti že vnaprej določeni glede na nastale prihodke. To pomeni prihranek na času in denarju. Podjetje v tem primeru večinoma ne potrebuje pomoči računovodje, ampak lahko poslovanje evidentira sam. Je pa ta sistem za samostojnega podjetnika neugoden, če je delež odhodkov v podjetju višji od predvidenih 80 % prihodkov. V tem primeru se mu ne splača izbrati ta način. Prav tako normiranec ni upravičen do zmanjšanja davčne osnove z davčnimi olajšavami, kar je lahko v nekaterih primerih problematično.
Normiranec in poslovne knjige
Normirancu ni treba oddati letnega poročila, ki je sicer obvezno pri navadnem s.p.-ju. Mora pa voditi evidenco knjigovodskih listin, osnovnih sredstev pa tudi druge evidence, ki se nanašajo na posebne uporabnike ter take, ki jih določajo predpisi pri obračunavanju in plačevanju davka na dodano vrednost.
Komu se splača postati normiranec?
Tak način poslovanja je ugoden za tiste samostojne podjetnike, ki ne presegajo ali celo niti ne dosegajo predpisane višine odhodkov. To je možno predvsem v storitvenih dejavnostih, kjer investicije niso tako znatne kot npr. pri proizvodnih dejavnostih. Če samostojni podjetnik ne zaposluje in nima dodatnih vlaganj, je ta sistem prav tako zanj ugoden.
Sprememba načina ugotavljanja davčne osnove
Tudi, če s.p. že posluje po normiranemu principu, se lahko odloči za spremembo v navadni s.p. Velja seveda tudi obratno. Morajo pa biti za to izpolnjeni predpisani pogoji. Spremembo je možno izvesti le v začetku leta za tekoče leto in jo je treba sporočiti na DURS. Vsak s.p. mora sam vedeti, kakšna je njegova situacija in kaj se mu glede na to bolj izplača na dolgi rok.
Plačilo akontacije dohodnine pri s.p.
S.p. mora poravnati svoje obveznosti za plačilo akontacije dohodnine do 10. v mesecu za pretekli mesec. Višina zneska se določi na začetku leta na podlagi zadnjega priloženega davčnega obračuna. Pri novoustanovljenem s.p.-ju, kjer še ni podatka o preteklem poslovanju pa se višino akontacije dohodnine določi glede na načrtovane davčne osnove. Akontacija dohodnine se večinoma plačuje na mesečni ravni. Če pa gre za zneske, ki so zelo nizki, potem so lahko ta plačila tudi bolj redka (na tri mesece). Ob koncu leta se primerja ocenjeno in dejansko stanje prihodkov. Na podlagi tega mora zavezanec ali doplačati potrebno razliko ali pa se mu zaradi nižjih prihodkov vrne denar.
Plačilo prispevkov za socialno varnost pri samostojnih podjetnikih
Samostojni podjetniki morajo prispevke za socialno varnost plačati do 20. v mesecu za pretekli mesec. Lahko se odločijo za plačilo minimalne vrednosti prispevkov (glede na vrednost povprečne plače v Sloveniji) ali pa za višjo. Plačevati morajo v naslednje namene: obvezno zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za primer brezposelnosti ter prispevek za starševsko varstvo. V primeru, če je s.p. ustanovljen na novo, je vrednost, ki jo mora le-ta plačati za prispevke, znižana, saj so predvidene nekatere oprostitve za prvi dve leti poslovanja. V prvem letu oprostitev znaša 50 %, v drugem pa 30 %.
V primeru, če gre za popoldanski s.p., se seveda prispevki za socialno varnost plačujejo že v okviru redne zaposlitve – plačuje jih delodajalec, pri katerem je oseba zaposlena. Zato je višina prispevkov v tem primeru bistveno nižja, saj gre le za dodatno dejavnost.
Če se odločate za podjetniško pot, je vsekakor pridobiti veliko podatkov in prebrati zakonodajo s tega področja, da boste bolj natančno vedeli, v kaj se spuščate in katere možnosti izbrati.
Vir: podjetniski-portal.si
Dodaj odgovor