Nekaj časa je že minilo od uvedbe davčnih blagajn in nekaj časa je še do konca prehodnega obdobja, ki se izteče 31. decembra 2017. Podjetniki so ta čas porabili za iskanje optimalnih rešitev za elegantno in legalno poslovanje – nekateri so presedlali na elektronsko poslovanje in davčne blagajne, drugi želijo ostati pri papirnih računih. Ker davčne blagajne prinašajo velike prilagoditve, je odločitev za papir pogosto zelo privlačna. A tudi uporaba vezane knjige računov ni povsem brez težav in zahteva nekaj dela za uspešen prehod na novi sistem.
Davčno potrjevanje
Novost davčnih blagajn, ki je vnesla negodovanje med poslovneže po državi, je poseben sistem davčnega potrjevanja računov. Preskok na tega zahteva kar precej prilagoditev, tako glede samega poslovanja kot tudi glede opreme poslovnih prostorov. Zahteva se uporaba ustreznih elektronskih naprav, dostop do spleta, prikaz določenih obvestil … Veliko dela za tiste, ki so do zdaj brez težav poslovali brez teh opravkov. Alternativa je knjiga vezanih računov, ki ostaja opcija za tiste, ki ne želijo ali ne morejo poslovati elektronsko. A pozor, davčno potrjevanje se še vedno zahteva!
Zmotno je misliti, da se z uporabo knjige vezanih računov izognete zahtevi po davčnem potrjevanju računov. To resda ni opravljeno samodejno v trenutku, ko je račun izdan, je pa vseeno zahtevano. S tem pa je podjetniku naloženo še dodatno delo. Podatke o vsakem računu, ki je izdan v vezani knjigi, je treba namreč poslati v potrditev finančni upravi. To je treba opraviti preko elektronske povezave in v roku desetih dni od izdaje računa, tako da se še vedno ni mogoče izogniti določeni »elektronizaciji« poslovanja.
Prehod na elektronsko poslovanje pa se vsekakor priporoča vsem, ki imajo to možnost. V nekaterih primerih resda ni praktično, a treba se bo navaditi na nove zahteve. Po tem, ko se izteče prehodno obdobje, bo namreč knjiga vezanih računov dovoljena le izjemoma.