Davčni zavezanec se lahko za določanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov odloči ob registraciji podjetja ali pa spremeni način obdavčitve kasneje (več o tej spremembi v članku Prehod iz navadnega s.p. na normiranca). O tem se odloči prostovoljno.
Avtomatično pa se mu spremeni način obdavčitve (svojo davčno osnovo začne ugotavljati preko dejanskih odhodkov), kadar preseže prometni prag, kot pojasnjujemo v nadaljevanju.
Zavezanec lahko torej pri ugotavljanju davčne osnove upošteva normirane odhodke, če:
- v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov ali
- v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 5 mesecev.
Slednji pogoj (obveznost PIZ zavarovanja za polni delovni čas) imajo samozaposleni (“navadni s.p.”) že sami po sebi izpolnjen. Ta pogoj je v praksi namenjen t.i. popoldanskim s.p.-jem – ti pa bodo morali, če želijo ohraniti status normiranca in bodo dve leti zapored presegli prihodkovni prag 50.000 evrov, zaposliti nekoga za polni delovni čas za vsaj 5 mesecev v davčnem letu.